Prispevki

Kratko, hladno obdobje zime konec januarja 2014 je v večjem delu Slovenije postreglo s presenečenjem. Temperaturna inverzija z negativnimi temperaturami pri tleh in dotok vlažnega zraka v višjih plasteh, ki je iz Sredozemlja prinašal dež, sta na drevju puščala debele obloge ledu. Drevesa tudi do 5cm debele plasti statično niso mogla vzdržati. Veje so se upogibale, veliko se jih je odlomilo ( odčesnilo bi bila prava beseda), veliko dreves pa se je enostavno podrlo.

Kaj storiti po tem razdejanju?

Visokodebelna drevesa jablane doživijo povprečno 80 let, hruške tudi preko 100. Ta drevesa so sadile 3 do 4 generacije pred nami. Izvirajo še iz časov monarhije. Takrat so se mladi pari s predporočno pogodbo morali zavezati, da bodo posadili predpisano število dreves, da bodo imeli sami in njihovi potomci kaj za jesti. Sveže sadje, suhi krhlji in jabolčnik so bili pomemben del prehrane na podeželju. In sedaj je narava kruto posegla v ta del dediščine. Na Notranjskem se je podrla večina dreves, nekatere sorte bodo nepovratno izginile iz kmečkih sadovnjakov. Ali nam to da kaj misliti? Ali je nekajdnevno pomanjkanje elektrike samo napoved, ko se bomo lahko spominjali, da to ni še nič v primerjavi s prazno kletjo in shrambo? Situacija kar sama kliče k obnovi sadovnjakov in rešitvi genskega potenciala starih sort.

Pa si poglejmo, kaj storiti s polomljenimi in poškodovanimi drevesi:    Word Icon           

Veliko uspeha pri sanaciji dreves in varno delo v sadovnjaku .

Sadjarsko društvo Borovnica
Slavko Turšič

                         

 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com