V sredo, 19.decembra 2012 ob 10 uri je bilo v KS- Senica pri Medvodah predavanje EKONOMSKI VIDIKI PRI ODLOČITVI ZA EKO KMETOVANJE.       

G. Marijan Pogačnik in ga. Marija Kalan sta govorila o načrtu gospodarjenja na kmetiji, kalkulacijah, izračunih in  primerjavah med klasičnim in eko kmetovanjem,  ekonomskih izračunih pri odločitvah za ekološko kmetovanje in povpraševanju in interesu kupcev po ekološko pridelanih, poljščinah, zelenjavi, mlevskih izdelkih in mesu.

Organizatorji: Društvo Sorško polje, približajmo se naravi, BC Naklo in KGZS Zavod Kranj     
                                                                                                                                                        

                                                                                                                                   Podreča, 19. 12. 2012

                                                                                                                                   Sporočilo za medije

PREDAVANJE O EKONOMSKIH VIDIKIH PRI ODLOČITVI ZA EKOLOŠKO KMETOVANJE

Sorško polje, 19. decembra 2012 je društvo Sorško polje v sodelovanju z KGZS zavod Kranj in Biotehniškim centrom Naklo organiziralo 3. predavanje v sklopu predavanj za kmete na Sorškem polju v domu KS Senica. O ekonomskih vidikih ekološke pridelave in predelave hrane je predaval direktor Biotehniškega centra Naklo mag. Marijan Pogačnik, o tehnologiji pridelave vrtnin in krompirja na ekološki način za oskrbo lokalnega trga pa specialistka za rastlinsko pridelavo pri KGZS Zavod Kranj Marija Kalan.

Ga. Kalan je predavanje pričela s podatkom,.da je na gorenjskem je 197 eko kmetij na katerih pa prevladuje travinje in živinoreja. Vseh kmetijskih površin je 33.800 ha od tega je v ekološki pridelavi 5,6%. Na Sorškem polju trenutno prevladuje koruza, ki je zamenjala krompir. Na Sorškem polju so najboljši pogoji za pridelavo žit, krompirja, vrtnin, oljnic,… Pridelava vrtnin na gorenjskem je močno pod slovenskim povprečjem v primerjavi s krompirjem, ki se v Sloveniji prideluje na 3265 ha ga na gorenjskem pridelujemo na 741 ha, vrtnine rastejo na 3742 ha od tega na gorenjskem le na 249 ha. Dolžina vegetacije na Sorškem polju je 230 do 240 dni in se podaljšuje. Zaradi peščenih tal in vedno večjih vremenskih ekstremov je v poletnem času precej težav s sušo, ki pa bi se jih dalo omiliti z uporabo zastirke in namakanjem (zbiranje deževnice, vodnjaki, vrtine).

V ekološkem kmetovanju je izpostavila, kot najpomembnejše za obvladovanje škodljivih organizmov upoštevanje kolobarja, lahko pa si pomagamo tudi z dovoljenimi preparati, ki so zbrani v katalogu dovoljenih sredstev v eko kmetijstvu. Varstvo rastlin pred pleveli zagotavljamo z mehanično in termično obdelavo, zastirkami in folijami (s katerimi lahko z izbiro črne ali bele vplivamo tudi na ogrevanje zemlje spomladi in hlajenje poleti), pred boleznimi z žveplom, bakrom, lecitinom in razkuževanjem s paro, pred škodljivci pa s predatorji, pastmi, feromonskimi vabami, privabilnimi posevki – dobri sosedje.

Izpostavila je na kaj moramo biti pozorni pri sajenju posameznih vrst zelenjave in poljščin. Korenovke sejemo v rahla tla, priporočljivo je sajenje v grebenih, pomembna je medvrstna razdalja in okopavanje, ki pospeši mineralizacijo in s tem več dušika v humusu. Ekološke sorte krompirja se imenujejo po slovenskih rekah, pridelava se giblje med 25 do 30 t/ha. Priporočila je nakaljevanje gomoljev pred sajenjem, ki jih sadimo v suho zemljo pri vsaj 8 st C, priporočila je tudi prekrivanje s katerim pospešimo rast za 10 do 14 dni. Plevelov se rešimo z strojnim okopavanjem, za koloradske hrošče pa je najpomembneje, da poberemo ali posesamo prve hrošče preden se razmnožijo. Sorte so odporne na plesni, vendar je kljub temu pomembna prava medvrstna razdalja, osipanje - 5 cm zaščitna plast zemlje nad gomolji. Strune zatiramo s prekopavanjem poleti, vključevanjem križnic v kolobar, privabilnimi posevki – grah ob robovih in zgodnejšim izkopavanjem.

Opozorila je tudi na spletno stran KGZS Kupujmo domače, kjer lahko kmetje brezplačno ponudijo - oglašujejo svoje pridelke potrošnikom in se s tem z neposredno prodajo kmeta potrošniku skrajšuje prodajna veriga, kar je ugodno za kmeta in potrošnika.

G. Pogačnik je v uvodu predstavil Biotehniški center Naklo, kjer kmetje lahko pridobijo dodatna znanja z izobraževanji, ki jih pripravljajo. Kmetom je ponudil tudi, da v njihovi trgovini lahko prodajo viške svojih ekoloških pridelkov. V Biotehniškem centru Naklo je 112 zaposlenih, izobražuje se 900 dijakov in 220 študentov. Od leta 2004 na svojih 23 ha pridelujejo in predelujejo pridelke po ekoloških načelih, v zadnjem času pa tudi po biodinamičnih.

Poudari je da raziskave kažejo, da slovenski trg eko živil ne odstopa bistveno od evropskega, je le nekaj let v zaostanku, v Nemčiji so v letu 2009 prodali za 71 eur eko pridelkov na prebivalca na leto v Sloveniji pa za 17 eur. V ekološki pridelavi trenutno prevladujejo površine pod travinjem, v velikem zaostanku so vrtnine. Skokovit je porast porabe mesa v svetu in pri nas, saj je od leta 1950 do 2004 povečal za 6 krat, ta podatek je povezal s potrebno količino vode za prirejo 1 kg govejega mesa, ki je 15 m3/kg, ovčjega 10 m3/kg, kokošjega 6 m3/kg in žita od 0,4 do 3 m3/kg. V ekološkem kmetovanju je poudarek na kroženju, čim manj dodajamo (umetna gnojila, krmila, …) in vračamo ostanke nazaj na njivo (kompost), da ohranjamo rodovitnost tal. Izpostavil je da so najbolj ogrožene velike kmetije zaradi izpostavljenosti bankam, saj je kmetijstvo nizko donosna panoga in je pri odločanju za kredite zelo pomembna zdrava kmečka pamet. Pomembni so tudi novi načini trženja: prodaja doma, internet, kmetije odprtih vrat, tržnice, prodajni aparati, organizacije proizvajalcev, …, ki kmetom omogočajo realne cene. Priložnost za kmete so manjše trgovine, ki v Evropi že nadomeščajo in konkurirajo velikim supermarketom.

Pri odločitvi za način kmetovanja in kaj pridelovati je potrebno upoštevati: specifiko kmetije, vrsto in kvaliteto zemlje, delovno silo, opremljenost, prostorske razmere, lego in seveda aktualne razmere v okolju in na trgu. Pred odločitvami je potrebno narediti bilanco stanja – izkaz uspeha, s pomočjo kataloga kalkulacij izračunati lastno ceno (upoštevati stroške materiala, dela in druge neposredne stroške). Pri odločitvi za eko kmetovanje se kmetje lahko obrnejo na svetovalce specialiste za ekološko pridelavo na KGZS, s katerimi izdelajo načrt preusmeritve in pa na certifikacijski organ, ki naredi predogled kmetijskega gospodarstva.

Zaključili smo z ugotovitvami, da je ekološko kmetijstvo v svetu in v Sloveniji v porastu, še hitreje pa raste povpraševanje po ekološko pridelani hrani, kljub zmanjševanju kupne moči. Država stimulira ekološko kmetijstvo z višjimi subvencijami in zelenimi javnimi naročili, ki določajo vedno višji odstotek porabe ekološko pridelane hrane v javnih ustanovah. Od slovenskega kmeta je odvisno ali si bo pridobil to tržno nišo ali pa jo bo prepustil tujcem, ki so tudi na tem področju zelo agresivni. Kmetje so zelo pomemben člen v naši družbi, čeprav so bili v preteklosti odrinjeni na rob postajajo vedno bolj cenjeni. Hrana in kvaliteta hrane postajata najvišji vrednoti, v negotovih gospodarskih razmerah postaja vedno pomembnejša samooskrba. Z ekološkim kmetijstvom se zmanjšuje tudi odvisnost kmeta in države od uvoza semen, gnojil, škropiv in krmil.

Kmetijska gospodarstva, ki se prvič prijavljajo v postopek certificiranja in želijo subvencije za ekološko kmetijstvo prejeti že v letu 2013, morajo prijavo oddati na naslov certifikacijskega organa do 31.12.2012.

9. januarja 2013 ob 19 uri bo društvo organiziralo predavanje z naslovom: Reševanje problemov na domačem vrtu na ekološki način v Osnovni šoli Orehek – Kranj na Orehku, predavala bo ga. Fanči Perdih. Slušatelji naj pripravijo vprašanja.
Pred in po predavanju bo možno kupiti semena semenarske hiše Amarant in Setveni priročnik Marije Thun za 2013. 16. Januarja pa bo g. Franc Pavlin v zadružnem domu v Žabnici predaval o Ekološki prireji mleka.