»KAR JEŠ – TO SI« KAKO PREHRANA VPLIVA NA NAŠE ŽIVLJENJE IN NA RAZVOJ OTROK (12.3.2014)

predavanje je bilo v sredo, 12. marca 2014, ob 19. uri v OŠ Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a

Predavala je gospa MARIJA KOČEVAR FETAH, soavtorica knjig Ščepec rešitve in Ščepec vedenja, ki nam je odgovorila na naslednja vprašanja: Kaj je prava naloga hrane in kako naj bi bila opravljena? Če bi to bili le vitamini in minerali, beljakovine in ogljikovi hidrati, bi bili roboti, ne pa čuteča živa bitja. Kako torej izberemo pravo hrano zase in za svojo družino? Kako ločimo med pravo hrano in mašili? Zakaj je tako pomembna v domačem kraju ekološko pridelana hrana?

Zakaj je industrijsko pripravljena hrana revna in neustrezna za prehrano otrok? Kaj so v resnici sladki namazi, nutela, paštete, salame, piškoti, pakirani rogljički, čokolada, bomboni, sladoled… in kaj naredijo v telesu? Kaj pa mi želimo, da bi hrana naredila v telesu in kako to dosežemo? Kakšen je pomen maščob in sladkorjev? Glavni viri. (sadje, jedrca, žlahtna olja) Kakšen je pomen in glavni viri beljakovin. V čem je težava pri nekaterih živilih živalskega izvora? (mesni izdelki, mlečni izdelki)

Po predavanju je bila pokušina domačih prigrizkov, za katere se je dalo dobiti tudi recepte.

Organizator: Društvo Sorško polje približajmo se naravi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Sorškega polja, z občinami Kranj, Medvode in Škofja Loka ter Osnovno šolo Orehek Kranj

Pred in po predavanju so se prodajala ekološka semena edine ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant.

                                                                                                                                  Word Icon   PDF-icon         

DSCN8461 (Custom) DSCN8465 (Custom) DSCN8469 (Custom)

 

SPOROČILO ZA MEDIJE

KAR JEŠ, TO SI

Kranj – Poznavalka zdrave prehrane, tudi prehrane tujih kultur, Marija Kočevar Fetah je 12. marca v Osnovni šoli Orehek v predavanju »Kako prehrana vpliva na naše življenje in na razvoj otrok« spregovorila o odgovornosti staršev za zdravje družine, predvsem za zdrav razvoj svojih otrok.

Na pobudo Tanje Malovrh iz društva Sorško polje, približajmo se naravi, je Marija Kočevar Fetah že v oktobru za učitelje šole Orehek vodila delavnico o pripravi zdravih sladic, kjer jih je pripravila na delo z učenci na Dan dejavnosti, ki je na šoli potekal v povezavi s tradicionalnim Slovenskim zajtrkom 15.11.2013, na temo zdrave hrane. Na ta dan  pa je ga. Marija izvedla še tri delavnice z učenci, kjer so sami pripravili in preizkusili več kombinacij kroglic s proseno in ajdovo kašo, suhim sadjem in oreščki, ter različnimi začimbami.

V uvodu je poudarila, da smo za zdravje naših otrok izključno odgovorni starši in da bodo otroci jedli to kar jemo mi.

Kot je dejala, naj bi po indijski ajurvedi vsak obrok vseboval vseh šest okusov, saj vsak okus stimulira enega od organov. Tako sladek okus spodbuja vranico, pri otrocih tudi rast tkiv, slan okus spodbuja ledvice, kisel želodec, grenak in trpek jetra, pekoč pljuča. Sladkor in sol sta najbolj običajna okusa, zato z njima industrija tudi najbolj manipulira. Sladkor povzroča odvisnost. V pripravljeni industrijski hrani ga najdemo tudi tam, kjer ga ne bi nikoli pričakovali. Zato je še bolj pomembno, da sami pripravljamo zdrave, uravnotežene obroke iz ekološko, po možnosti lokalno pridelanih živil. Namesto belega sladkorja pri pripravi domačih marmelad uporabimo ščepec soli in »sladke« začimbe, kot so cimet, ingver, janež, za sirupe lahko uporabimo akacijev med, ki nima izrazitega okusa. Slaščicam in sladicam pa vdihnemo sladek okus s sadjem, suhim sadjem in z začimbami. V Indiji slaščico z dodanimi začimbami pojejo pred obrokom, da vzpodbudijo prebavo.

Za vse, ne le za otroke, je pomembna tudi hrana za možgane. To so v prvi vrsti mandlji in sončnična semena. Marija Kočevar Fetah je svetovala, naj zvečer v hladni vodi namočimo deset mandljev in jih pojemo pri zajtrku. Mandlji imajo strukturo jedrc, ki jo naše telo najlažje prebavi. Če jih namočimo, jih ni treba olupiti, saj narava vsak strup, v tem primeru strup v ovojnici mandlja, ki vsebuje dve vrsti arzenika, v šestih urah razgradi. Podobno kot za oreščke in semena velja tudi za stročnice.

Predavateljica je nanizala tudi glavne značilnosti orehov, lešnikov, sončničnih semen, prosene kaše, ki v presnovi deluje bazično, in nekaterih drugih žit. Poučila je tudi, kakšne čaje naj pijemo pozimi in kakšne poleti. Ingver, cimet, klinčki, majaron, origano, timijan, rožmarin (tega otrokom ne dajemo) grejejo, hladijo meta, melisa, limona. O beljakovinah je dejala, da jih otroci potrebujejo več kot odrasli, sploh za športno aktivnost. Bolj kot težko prebavljivo meso so »prijazne« rastlinske beljakovine, kot leča, fižol, pira, mandlji, orehi, ob njih moramo za lažjo presnovo jesti tudi zelenjavo. Nepravilna prehrana namreč utruja, ker telo uporabi večino energije za prebavo. Pri tem pa je poudarila, da je zelo pomembno, da hrano uživamo v miru, z zavedanjem, v primernih količinah, da jodobro prežvežimo in ji s tem dodamo slino, ki je nujno potrebna za kvalitetno prebavo.

Poudarila je tudi pomen lokalno pridelane hrane, ki je je naš organizem najbolj navajen, saj je zrastla v okolju v katerem živimo in je v harmoniji z nami. Če uživamo kvalitetno hrano in hrano, ki jo naš organizem potrebuje, smo stabilni, prevzemamo odgovornost zase in smo veliko manj občutjivi na negativne vplive, ki smo jim izpostavljeni v vsakdanjem življenju.

Marija Kočevar Fetah je odgovarjala tudi na vprašanja staršev, po predavanju pa so članice društva Sorško polje, približajmo se naravi postregle z zdravimi sladicami in namazi.      

 

KUHARSKI RECEPTI      Word Icon

SONČNIČNI NAMAZ I.

Za 6 oseb potrebujemo:
-    250g kalečih sončničnih semen
-    200g svežega korenčka ali gomolja zelene
-    50ml hladno prešanega sončničnega olja (ali olivnega)
-    30ml sojine omake tamari (ali ½ žličke soli)
-    Ščepec mletega popra
-    Šopek svežega koprca – drobno sesekljanega
-    1 jušno žlico vloženih kaper
-    Sok ene limone
-    Po potrebi malo vode (1 – 2 žlici)
Sončnična semena namočimo za 12 ur, nato jih operemo in odcedimo. Pustimo v cedilu še nadaljnjih 12 ur, da poženejo kalčke. Taka semena zmeljemo v mešalniku in med mešanjem dodamo olje, tamari, limonin sok, poper, koprc in kapre. Vzamemo iz mešalnika in ročno vmešamo še na drobno nariban korenček ali zeleno.
Ta namaz je odlična omaka za testenine. Kuhane in odcejene testenine premešamo z 1 žlico namaza in postrežemo s sezonsko solato.


SONČNIČNI ŠITAKE NAMAZ II.

Sestavine:
-    200 namočenih semen sončnic
-    200g svežih šitake gobic
-    2 čajni žlički kvasovega ekstrakta Vitam-R
-    1/2n čajne žličke kurkume
-    1 čajna žlička mlete kumine
-    100ml olivnega ali sezamovega olja
-    1 manjši por
Na olju prepražimo narezan por in dodamo narezane gobice. Začinimo in še malo prepražimo.
Sončnična semena dan prej namočimo v vodi, odcedimo, nato zmeljemo v mešalcu in dodamo še prepražene gobice. Meljemo toliko časa, da je namaz lepo gladek. Po potrebi dodamo še malo sojine omake ali še malo olja.


FIŽOLOV NAMAZ

Sestavine:
-    500g kuhanega fižola (najboljši je rdeči ledvičasti fižol)
-    100ml olivnega olja
-    30ml sončničnega olja
-    1 čajna žlička soli
-    1 čajna žlička kurkume
-    1 čajna žlička mlete sladke paprike
-    1 čajna žlička mlete rimske kumine (kumin)
-    1 čajna žlička mletega koriandra
-    1 čebula
-    2 stroka strtega česna
-    poper po okusu

Na sončničnem olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, a le toliko da ovene (ne sme postati rjava), nato dodamo zraven kurkumo, papriko, kumino in ves čas mešamo. Po 1 minuti ugasnemo ogenj in dodamo še ostale začimbe.
Fižol najprej dobro zmešamo v mešalcu, da postane gladek, nato dodamo prepražene začimbe, sol in ves čas mešamo, da nastane gladka zmes. Nato primešamo še olivno olje. Ugasnemo mešalec in pustimo, da se namaz umiri. Postrežemo z domačim kruhom ali krekerji. Po želji lahko pokapljamo z limoninim sokom.


OREHOVŠKE KROGLICE

Sestavine:
100g prosene kaše
100g mletih mandljev ali lešnikov ali orehov
100g suhih marelic
100g suhih datljev
80g čistega kakava (50g za kroglice in 30g za posip)
100g kokosove ali palmine maščobe (raztopljene)
1 čajna žlička mletega cimeta
1 čajna žlička mletega ingverja
½ čajne žličke mletega kardamoma
ščepec soli
3,5dl ananasovega ali jabolčnega soka
100g javorjevega ali jabolčnega sirupa
50g mletih lešnikov za posip
30g kokosove moke za posip


Proseno kašo najprej operite pod tekočo toplo vodo, nato skuhajte v 3,5dl jabolčnega soka. Ko se kaša zmehča ji dodajte ščepec soli in maščobo ter pustite, da se ohladi. Suhe marelice in datlje drobno narežite ali zmeljite. Dodajte še ostale sestavine, dobro premešajte in oblikujte poljubne kroglice, ki jih nato povaljajte v kokosovi moki, kakavu, mletih lešnikih. Po želji lahko na sredo kroglice date pražen lešnik ali mandelj, morda suho brusnico.

Že narejeno maso pa lahko date v pekač, ki ste ga pred tem potresli z mletimi lešniki. Dobro potisnite maso, da bo lepo poravnana in dajte za 2 uri v hladilnik. Ko se dobro strdi, razrežite na poljubne kockice ali z modelčki za piškote oblikujte figurice. Nato jih povaljajte v kokosovi moki ali čem drugem.


Recepte pripravila: Marija Kočevar Fetah
Orehek, 12.3.2014

 

 
 
 
 
 

Joomla Templates by Joomla51.com